September-svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni 2024 - prispevek NIJZ

O Alzheimerjevi bolezni

Alzheimerjeva bolezen je napredujoča nevrodegenerativna bolezen za katero je v Sloveniji približno 43 000 obolelih. Število obolelih narašča s starostjo. Ocenjuje se, da vsaki peti prebivalec nad 65 let in vsaki tretji nad 80 let zboli za Alzheimerjevo boleznijo.

Temu je potrebno prišteti približno 100 000 svojcev obolelih in drugih oseb, ki skrbijo za osebe z demenco. Število obolelih vsako leto narašča.

Dejavniki tveganja

Do danes ne poznamo točnega vzroka za obolevnost. Znano je, da samo do 5%  obolelih ima ali je imelo v družini bolnike z Alzheimerjevo boleznijo. Torej dedni dejavnik ni odločilen. Znano pa je, da obstajajo dejavniki tveganja.

Doc. dr. Lovrečič z NIJZ je izpostavila 14 znanih  dejavnikov tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni:

slabša možnost izobraževanja, predvsem v zgodnjem obdobju življenja, visok krvni pritisk (tlak), sladkorna bolezen, visok holesterol, debelost, telesna neaktivnost, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, onesnaženost zraka, travmatska poškodba možganov, izguba sluha, socialna izolacija, depresija, slabšanje vida (če ni zdravljeno). K tem že znanim, se od letos pripisujeta še dva dejavnika tveganja in sicer  povišan holesterol v krvi in slabšanje vida, če se ne zdravi.

Znaki Alzheimerjeve bolezni

Na žalost se tudi Alzheimerjeva bolezen začne neopazno, počasi in zahrbtno, z obdobji brez simptomov, zato se pogosto diagnoza postavi relativno pozno. Večinoma se začne z motnjami spomina ob aktualnih dogodkih, osebe so  pozabljive, imajo težave  z zbranostjo, s slabšo časovno in krajevno orientacijo. Zaradi kratkoročne pozabljivosti ponavljajo vprašanja. Bolniki so nekritični do svojega stanja in zanikajo težave ali jih prikrivajo.

S časom se težave stopnjujejo, osebnostne poteze se spremenijo. Vse to pogosto pripelje do prepirov. Z napredovanjem bolezni se razvija popolna odvisnost od okolice pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij.

Zato je Alzheimerjeva bolezen širši družbeni problem, ki prizadene ne le bolnika, temveč  njegove svojce, zdravstveni in socialni sitem ter družbo v celoti.

Zdravljenje in preprečevanje razvoja bolezni

Zaenkrat zdravila za ozdravitev ni, obstajajo pa zdravila, ki upočasnjujejo napredovanje bolezni in milijo njene znake in simptome.

Pomembno je odkriti bolezen v zgodnji fazi. Zato se je pri sumu na Alzheimerjevo bolezen ali drugo obliko demence zelo pomembno čim prej  posvetovati z osebnim zdravnikom. Osebni zdravnik bo naredil vse potrebne postopke in napotitve za diagnosticiranje bolezni.

Ker ne  poznamo točnega vzroka bolezni, jo težko preprečimo. Lahko pa odložimo razvoj demence v poznejšo življenjsko dobo in upočasnimo njen razvoj.

Poleg medikamentozne terapije, ki jo določi zdravnik, obstaja cela vrsta nemedikamentoznih postopkov in metod, ki nam lahko pomagajo pri obvladovanju demence ter pri obvladovanju dejavnikov tveganja za nastanek demence.

Priporoča se:

• Redna telesna dejavnost in gibanje- spodbuja ne samo telesno zdravje, temveč tudi mentalno; obstajajo recimo vaje sede, za starejše , ki so manj pokretni; posebej priporočamo ples, ki ima večplasten blagodejni učinek na telesno in duševno zdravje;
• Skrb za duševni fitnes: aktivnosti, ki spodbujajo možganske celice- kreativne aktivnosti, igrice, še posebej branje;
• Zdrava prehrana
• Družbeni kontakti, ki so predstavljali dodatni izziv za obolele in njihove svojce v zadnjih dveh letih.
• Potrebno je skrbeti za vzdrževanje normalnega holesterola, za  dober sluh, po potrebi s slušnim aparatom ter za dober vid.

Svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni letos poteka pod sloganom »Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjeve bolezni«.

Bodimo pozorni na starejše v svoji bližini. Ni vsaka pozabljivost demenca. Vendar, če se pozabljivost stopnjuje, s pridruženimi spremembami vedenja in oseba ni več taka, kot jo poznamo, je treba biti pozoren. Po potrebi se je potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom.

Veliko koristnih informacij in nasvetov ponuja Društvo spominčica Alzheimer Slovenija.

Skrb za dobro zdravje nas ščiti nasploh, ne le pred Alzheimerjevo boleznijo.

Pripravila

Mag. Tatjana Krajnc Nikolić, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja

NIJZ Območna enota Murska sobota