Pot starega hrasta

Pot starega hrasta je pot dojemanja prostora in časa, rasti in minevanja, odkrivanja in spoznavanja vsemogočnosti narave. Pot je primerna za bolje pripravljene kolesarje, saj se ponekod dvigne tudi za več kot 12 %. Pot starega hrasta poteka po stranskih asfaltiranih in makadamskih cestah in se izogiba glavne ceste, kjer je sicer redek promet, a previdnost je mati modrosti. Pot, ki teče ob Muri, je razmeroma težka, peščena in primerna za bolj avanturistične podvige.

Ob reki so logi vrb in topolov, redkejši je poplavni gozd belega gabra in doba. Pred davnimi 1350 leti je ob bregovih Mure v vodo zgrmel mogočen hrast dob. Mura je na videz sicer zelo mirna reka, a se ob povečanih pretokih v času, ko se v Alpah topi sneg, spremeni v pravi hudournik. Zato je zelo hitro menjavala svoj tok. Tudi rokav, v katerega je takrat padel hrast, je kmalu zasulo s prodom in z mivko. Leta 1999 so ob sanaciji opuščenih gramoznic naleteli na debelo deblo drevesa. V letu 2005 je bil hrast v celoti izkopan. Podatki kažejo, da je to bilo nekoč zelo mogočno drevo. Zdaj stari Oče panonskih hrastov počiva v objemu izvirnega varuha in je vsem na ogled.

Pestra menjava rasti in logov omogoča dobre življenjske pogoje lovni divjadi. Menjava polj, travnikov in gozdov daje ugodne možnosti za življenje nizke divjadi, kot so zajec, fazan, jerebica, prepelica. Prodišča, rečni rokavi, mrtvice in poplavni logi so najbolj pestra in raznovrstna življenjska okolja. V njih živijo rastlinske in živalske vrste, med katerimi so se številne znašle na seznamih redkih in ogroženih vrst, k čemur v največji meri pripomore izginjanje njihovih domovanj. Naj omenimo samo črno štorkljo, breguljke, vodomca, malo čigro, deževnika, kačje pastirje, metulje, dvoživke, plazilce, sesalce ... Posebej zanimiv in pester je rastlinski svet stoječih voda, ki ga prekriva rumeni blatnik, vodna škarjica, mešinka in vodne leče. Bregove mrtvic pred plavljenjem vode varujejo trstičje, rogoz, streluše in vodoljube. Rastlinstvo naseli tudi marsikatero gramozno jamo, ki se sčasoma preoblikuje v navidez naravno življenjsko okolje.

Pot starega hrasta vodi iz Zgornjega Konjišča ob Muri proti Spodnjemu Konjišču in se nadaljuje čez žepovske travnike, kjer vas spremljajo polja in listnat gozd. Po približno treh kilometrih se približate reki Muri, greste mimo mrtvice v Mihovcih in nadaljujete do kolesarsko-pohodniškega mostu v Črncih ter si privoščite počitek ter okrepitev. Na tej točki lahko pot spremenite ter se odpravite po drugih označenih poteh območja Očeta panonskih hrastov, lahko pa nadaljujete ob Muri proti vzhodu in obiščete vas Lutverci in tako ostanete zvesti staremu hrastu. V Lutvercih prečkate glavno cesto. Pot nadaljujete proti jugu. Nedaleč iz vasi je čudovit ribnik, primeren za piknike in ribolov. Od tod se pomaknete proti jugu in obronkom Slovenskih goric do vasi Plitvica, se obrnete zahodno ter ob gozdovih in hribih peljete mimo vasi Lešane, Nasova in Janhova. Severno od teh vasi je gozdnato območje Arda, ostanek panonskega pragozda in pomembno zatočišče divjih živali.
Celotni južni del Poti starega hrasta je posejan s kapelicami, križi in kužnimi znamenji. Ko prispete do vasi Grabe, se pričenja blag vzpon in se razvije v strmo pot, ki trud in vztrajnost poplača s prekrasnimi panoramskimi pogledi na Pogledu in Vratjem Vrhu, daleč preko meja Slovenije. Pot se zaključi po približno petintridesetih kilometrih ob Muri v Zgornjem Konjišču.