Svetovni teden dojenja 2026 (1. - 7. avgusta): Dojenje kot trajnostna popotnica v življenju

Za uspešen začetek dojenja so pomembne že prve ure po rojstvu
Prve minute in ure po rojstvu so pomembno obdobje prilagajanja za novorojenčka in mater. Kadar sta oba zdravstveno stabilna in si mati tega želi, lahko tesen telesni stik, zgodnji prvi podoj ter skupno bivanje v porodnišnici pomembno podprejo začetek dojenja.

Tesen telesni stik med novorojenčkom in materjo, imenovan tudi stik koža na kožo, je priporočljivo vzpostaviti takoj po rojstvu in ga brez nepotrebnih prekinitev nadaljevati vsaj do konca prvega dojenja.

Zgodnji podoj in podoji, ki mu sledijo, spodbujajo nastajanje mleka. Pri tem je pomembno zagotoviti mirno okolje, preložiti nenujne postopke in potrebno oskrbo, kadar je mogoče, opraviti neposredno v materinem naročju.

 

 

Neposredni stik je mogoč tudi po carskem rezu
Pri carskem rezu v področni anesteziji se lahko stik koža na kožo vzpostavi že v operacijski dvorani, če sta mati in otrok zdravstveno stabilna. Po splošni anesteziji se lahko začne, ko je mati dovolj budna, da varno drži otroka.

Z ustrezno organizacijo dela, pomočjo pri nameščanju otroka in izvajanjem potrebne oskrbe v materini bližini lahko zdravstveno osebje pomembno zmanjša nepotrebne prekinitve stika.

 

 

Skupno bivanje omogoča odzivanje na otrokove potrebe
Sobivanje matere in otroka podnevi in ponoči je ena od pomembnih praks v Novorojencem prijaznih porodnišnicah. Materi omogoča, da postopoma spoznava otrokovo vedenje in lažje prepozna zgodnje znake lakote.

Kadar mati in otrok zaradi zdravstvenih razlogov ne moreta biti skupaj, jima je potrebno omogočiti čim pogostejše stike. Če dojenje začasno ni mogoče, lahko mati z rednim iztiskanjem ali črpanjem mleka ohranja njegovo nastajanje. Pri tem potrebuje jasne informacije, praktično pomoč in spodbudo. Kadar razmere dopuščajo, je koristno, da je otrok med iztiskanjem mleka v materini bližini.

 

 

Podpora naj bo strokovna, spoštljiva in prilagojena posameznici
Bivanje v porodnišnici je priložnost, da mati dobi preverjene informacije, odgovore na vprašanja in pomoč pri morebitnih težavah. Podpora ne pomeni le posredovanja navodil, temveč tudi sočuten odnos, spoštovanje zasebnosti, telesne in duševne integritete ter pravice do informirane izbire.

Babica ali medicinska sestra lahko z dovoljenjem matere opazuje potek dojenja ter ji pomaga pri pristavljanju otroka in izbiri ustreznega položaja. Pojasni ji lahko tudi, kako prepoznati, ali otrok dobiva dovolj mleka in kako ravnati ob morebitnih težavah.

Več praktične pomoči lahko potrebujejo matere po carskem rezu, matere dvojčkov ali trojčkov, ženske z neugodnimi preteklimi izkušnjami ter matere prezgodaj rojenih ali bolnih otrok.

Pomembna je tudi podpora materam, ki ne dojijo. Ne glede na način hranjenja potrebujejo informacije o prepoznavanju otrokovih znakov lakote in ustreznem odzivanju nanje.

 

Okrepimo prakse, ki delujejo
Dober začetek dojenja ni odvisen le od matere. Pomembno ga oblikujejo tudi pogoji, v katerih potekajo porod, prvi stik in bivanje v porodnišnici.

Spoštljiva obporodna oskrba, bližina matere in otroka ter pravočasna strokovna pomoč prispevajo k temu, da lahko mati dobi informacije, podporo in veščine, ki jih potrebuje.